Glavne razlike med velikimi in srednje velikimi avtobusi se odražajo v naslednjih treh vidikih:
Z vidika zmogljivosti prevoza potnikov se med srednje velike avtobuse običajno štejejo vozila s številom sedežev med 9 in 19. Skupno število potnikov, ki jih prevažajo, ne sme preseči tega obsega, sicer bo preobremenjen. Med velike avtobuse sodijo vozila z več kot 19 sedeži, njihova nosilnost pa je bistveno večja.
Z vidika vozniških kvalifikacij lahko srednje velika osebna vozila vozijo vozniki z vozniškim dovoljenjem B1 ali A1. Pri velikih avtobusih pa mora imeti voznik za zakonito vožnjo vozniško dovoljenje A1. Če ima voznik le vozniško dovoljenje B1, ne sme voziti velikega osebnega vozila.
Z vidika velikosti karoserije je dolžina karoserije srednje velikih avtobusov relativno kratka, na splošno ne več kot 6 metrov. Dolžina karoserije velikih avtobusov je daljša, običajno več kot 6 metrov, celo v nekaterih velikih mestih lahko dolžina avtobusov preseže 10 metrov.
Na podlagi moči osebnega avtomobila, zavornega sistema, tesnjenja, notranje ravni hrupa, konfiguracije sedežev (spalnih mest), javnih storitev v avtomobilu ter splošne zasnove in značilnosti notranjosti, veliki avtobusi, srednji avtobusi in majhni avtobusi Lahko še razdeljen na različne nivoje. Veliki avtobusi so običajno razdeljeni v pet kategorij: tri, dve, ena, junior in navadni; srednje veliki avtobusi so razdeljeni v štiri kategorije: dva, eno, junior in navadni; majhni avtobusi so prav tako razdeljeni na dve in eno, junior in navadne ravni.
